Novice

zadetki za Kulturni dom Slovenj Gradec

Trienale rokodelstva in obrti

Trienale rokodelstva in obrti

SEM, 2. december 2022 ― Razstava sodobnih in inovativnih izdelkov na temeljih bogate kulturne dediščine Slovenije Slovenj Gradec, 14. september–14. oktober 2023 Konzorcij projektnih partnerjev: Koroški pokrajinski muzej (KPM), Koroška galerija Likovnih umetnosti (KGLU), Podjetniški center Slovenj Gradec (PCSG), Slovenski etnografski muzej (SEM), Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v sodelovanju s Centrom za kreativnost (CzK) in Centrom Rog objavlja javni poziv za sodelovanje na razstavi Trienale rokodelstva in obrti, ki bo potekala od 14. septembra do 14. oktobra 2023 v Slovenj Gradcu. Namen razstave Rokodelske razstave v Slovenj Gradcu imajo bogato tradicijo in predstavljajo eno najpomembnejših manifestacij za predstavitev ročno izdelanih izdelkov. Od prve razstave domačih in umetnostnih obrti  leta 1977 so se družbene, kulturne, ekonomske in okoljske razmere temeljito spremenile. Pretirana industrializacija, globalizacija in pereče okoljske spremembe vodijo do vedno večjega zanimanja za ročno proizvedene izdelke, tako s strani ustvarjalcev kot uporabnikov. Vse pogosteje se poudarja tudi terapevtski učinek ročnih spretnosti, ki jih nujno potrebuje tudi človek digitalne dobe. Nova edicija trienala rokodelstva in obrti želi odražati spremenjena razmerja na področju kultur ročnega izdelovanja in izpostaviti aktualnost ter relevantnost tovrstnih procesov. Na trienalu želimo predstaviti izdelke, materiale in prototipe, ki temeljijo na ročni izdelavi in izhajajo iz tradicionalnih rokodelskih panog. Rokodelstvo opredeljujemo kot različna tradicionalna znanja, spretnosti in veščine, ki se ohranjajo in prenašajo iz preteklosti ter predstavljajo pomemben del nesnovne kulturne dediščine. Rokodelstvo je tudi sodobno umetniško in oblikovalsko ustvarjanje rokodelskih izdelkov. Rokodelski izdelki so izdelani pretežno ročno in s pomočjo orodij ter v manjših količinah; izkazujejo ročne in umetniške sposobnosti. Na razstavi želimo poleg tradicionalnih izdelkov in predstavljanja mojstrskega

16. novembra 1928 se je v Črni na Koroškem rodil Janez Mrdavšič, slavist in knjižničar

Kamra.si, 16. november 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. novembra 1928 se je v Črni na Koroškem rodil Janez Mrdavšič, slavist in knjižničar. Umrl je 10. junija 2004 v Slovenj Gradcu. Janez Mrdavšič je obiskoval osnovno šolo od prvega do petega razreda v Črni, šolanje je leta 1940 nadaljeval v meščanski šoli v Mežici. Že leta 1941 (junija) so Mrdavšičevo devetčlansko družino odpeljali v zbirno taborišče Šentvid nad Ljubljano in od tam v izgnanstvo v Srbijo, kjer so preživeli štiri leta. Takoj po vrnitvi iz izgnanstva se je vpisal v tečaj za dijake, ki so med vojno hodili v nemške šole in so morali svoje znanje dokazati tudi v slovenščini. Po opravljenem izpitu se je vpisal v četrti razred nižje gimnazije v Mežici. Leta 1946 je nadaljeval šolanje v ravenski gimnaziji, kjer je kot brigadir sodeloval tudi pri gradnji novega poslopja gimnazije. Po študiju slavistike v Ljubljani je leta 1956 prejel Prešernovo nagrado za diplomsko nalogo o Prežihovi Jamnici. Po koncu študija je odslužil vojaški rok in se leta 1957 odločil za poklic gimnazijskega profesorja na ravenski gimnaziji. Tu je poučeval dvaindvajset let. Po prigovarjanju dr. Franca Sušnika je leta 1979 prevzel ravnateljstvo Koroške osrednje knjižnice in jo vodil do upokojitve leta 1994. Kot ravnatelj je vse knjižnice Mežiške doline združil v enotno knjižnico. Posebno skrb je namenjal domoznanstvu. Razvoj in delo knjižnice je predstavil javnosti z brošuro o knjižnici, ki je izšla leta 1989. Vse njegove ostale funkcije so bile povezane z njegovo poklicno in ljubiteljsko kulturno dejavnostjo. Bil je predsednik Občinske kulturne skupnosti Ravne in član republiškega odbora Prežihovega sklada. Od vsega začetka je sodeloval pri pripravah za Vorančeve slavnosti 1979, prav tako pri obnovi Prežihove bajte, ki jo je, urejeno v spominski muzej, tudi predal namenu. Bil je slavist in vsestranski ustvarjalec. Raziskoval je literarno delo Prežihovega Voranca. Ob devetdeset- letnici njegovega rojstva je leta 1983 objavil razpravo, ob stoti oblet

3. oktobra 1910 se je na Ravnah na Koroškem rodil Maks Dolinšek, učitelj, fotograf ...

Kamra.si, 3. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. oktobra 1910 se je na Ravnah na Koroškem rodil Maks Dolinšek, učitelj, fotograf ... Umrl je 11. aprila 1987 na Ravnah na Koroškem. Starša sta izvirala iz slovenske Koroške v Avstriji, vendar sta se že pred letom 1910 preselila na Ravne, takratni Guštanj. Ljudsko šolo je obiskoval v Črni na Koroškem od leta 1917. Kasneje so se z družino spet vrnili na Ravne. Maks je nadaljeval šolanje na dvorazredni ljudski šoli na Tolstem Vrhu in v letu 1924 končal osnovno šolo na Ravnah. Obiskoval je Državno deško meščansko šolo v Slovenj Gradcu, ki jo je zaključil junija 1928. Zelo željan znanja je šolanje nadaljeval na Državnem moškem učiteljišču v Mariboru, kjer je študij uspešno končal leta 1932/33. Kasneje v letu 1937 je opravil še praktični učiteljski izpit. Takoj po zaključku šolanja so ga vpoklicali v vojsko in leta 1934 se je vrnil v domače kraje. Prvo zaposlitev je dobil v Ribnici na Pohorju, kjer je začel poučevati septembra istega leta. Tu je ostal do julija 1938. Na njegovo željo željo je bil premeščen v ljudsko šolo v Šentjanžu. Njegovo službovanje je prekinila druga svetovna vojna, saj je moral ponovno v vojsko. Po vojni je dobil službo na osnovni šoli Ravne, kmalu zatem pa na gimnaziji na Ravnah. V letu 1946 je honorarno učil še na strokovni šoli na Ravnah. Leta 1958 je bil Maks Dolinšek premeščen na osnovno šolo Prežihovega Voranca na Ravnah, kjer je ostal do upokojitve. Leta 1967 je diplomiral na Pedagoški akademiji v Mariboru na smeri zgodovina in geografija. Ob zahtevnem pedagoškem delu in študiju je bil navdušen športnik in fotograf. Aktivno je sodeloval v številnih športnih društvih. Poklicno in ljubiteljsko se je ukvarjal s kulturnim delom. Od leta 1957 pa vse do leta 1979 je bil honorarni upravnik Koroškega muzeja na Ravnah. Tam je postavil večino zbirk. V petih desetletjih je ustvaril številne posnetke, fotografije, diapozitive, ki se jih je v Koroškem muzeju nabralo več kot deset tisoč. S pomočjo filma je dokument

8. julija 1961 se v Slovenj Gradcu rodil Borut Bončina, arhitekt, oblikovalec in urbanist

Kamra.si, 8. julij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. julija 1961 se v Slovenj Gradcu rodil Borut Bončina, arhitekt, oblikovalec in urbanist Arhitekt, urbanist in oblikovalec. Po osnovni šoli, ki jo je obiskoval na Prevaljah se je vpisal na ravensko gimnazijo in kasneje na Fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, kjer je leta  1990 tudi diplomiral pri prof. Janezu Koželju z naslovom Urbanistična in arhitekturna študija razširitve in preureditve pokopališča sv. Barbara pri Prevaljah. Specializiral je leta 1996 v Sapporu na Japonskem z delom Environmental Administration for Easern European Countries. Kot pripravnik in kasneje strokovni sodelavec za prostorske ureditve in prostorske akte je bil zaposlen na Občini Ravne na Koroškem (1991–1992), nato kot referent na Upravni enoti RS, Ravne na Koroškem (1995). Bil je namestnik vodje (župana) za prostor Občine Ravne-Prevalje (1995–1998) in pomočnik predstojnika (župana) za urbanistično in prostorsko načrtovanje na Občini Prevalje (od 1999–2006). Od 1. maja 2006 deluje kot samostojni pooblaščeni arhitekt v Arhitekt Borut Bončina s. p. Deloval je tudi v KUD »Studio 90« pri organiziranju kulturnih prireditev (1993–1996) in Društvu urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije. Je tudi ustanovni član odbora za ustanovitev Društva arhitektov Koroške. V zadnjih letih se je v sodelovanju s Koroškim filatelističnim društvom uveljavil tudi kot oblikovalec filatelističnih sklopov oz. enot, kamor umeščamo razglednice in dopisnice vseh vrst, običajne kuverte in kuverte z dotiskom ter seveda poštne znamke in poštne žige. V teh njegovih delih se kaže »sledljivost mestnega oziroma lokalnega in ob pošiljanju istočasno tudi globalnega oziroma nenazadnje tudi kozmičnega.« Filatelistična »zgodba« avtorja Boruta Bončine je  podrobneje predstavljena na portalu Kamra pod naslovom Ko se srečata domoznanstvo in filatelija. V letu 2011 je izdelal uradni poštni znamki Pošte Slovenije v počastitev Maribora kot Evropske prestoln

70. redni koncert Komornega moškega zbora Celje

Kamra.si, 5. junij 2019 ― Komorni moški zbor Celje vabi v sredo, 5. 6. 2019, ob 19.30 v veliko dvorano Narodnega doma na 70. redni koncert.  KOMORNI MOŠKI ZBOR CELJE v letošnji sezoni praznuje 70. obletnico delovanja. S svojimi uspehi je močno zaznamoval celjski in slovenski zborovski prostor in prejel 30 najvišjih priznanj za pevske dosežke, na domačih in mednarodnih pevskih tekmovanjih, pod vodstvom številnih odličnih dirigentov. Od septembra 2013 KMZ deluje pod vodstvom dirigenta Lovra Freliha in je od tedaj izvedel že veliko priložnostnih nastopov in koncertov tako v Sloveniji kot v tujini.  Leta 2014 je v znamenju 65. letnice delovanja zbora imel koncerte v Rimskih termah in pri Vodnem stolpu v Celju ter nastop na medobčinski reviji pevskih zborov. Zbor se je udeležil mednarodnega pevskega festivala v Krakovu na Poljskem. Gostil je pevce Mänerchoir Singen in izvedel koncerte v Vojniku, Laškem in Slovenj Gradcu ter 65. letni koncert v Celju in ga dopolnil s podelitvijo Gallusovih priznanj pevcem. V letu 2015 je imel koncerte v Cerkljah na Gorenjskem, v Celju in na Dobrni ter se v Žalcu udeležil regijskega tekmovanja JSKD , kjer je dosegel srebrno priznanje. Svoj 66. letni koncert zbora je obeležil ob sodelovanju z mlado harfistko Laro HRASTNIK. Leto 2016 je za pevce pomenilo usmeritev na kulturni projekt Spiritualna glasba v evropski pevski liturgiji v okviru Javnega poziva Mestne občine Celje. Zbor je poleg nastopov sodeloval na obeležitvi 60. obletnice smrti glasbenika Karla Bervarja, na medobčinski reviji pevskih zborov v Celju ter v projektu Celjani celjanom. Junija in decembra je z APZ Celje in z orkestrom Glasbene šole ter skupino Akord sodeloval na prireditvi Večer opernih arij in novembra 2016 izvedel 67. redni letni koncert. Leta 2017 je imel koncert v Muzeju baroka v Šmarju pri Jelšah in sodeloval na medobčinski reviji pevskih zborov v Celju in v Petrinji z zborom Petrol Ljubljana. Leto 2018 je namenil projektu Sunrise Mass in skupaj s tremi zbori izvedel več koncertov po Slove

22. maja 1930 se je rodil Peter Simoniti, celjski kulturnik

Kamra.si, 22. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. maja 1930 je v Biljani v Goriških Brdih rodil Peter Simoniti, celjski kulturnik  Rojen je bil v vasi Biljana v Goriških Brdih, leta 1934 pa je družina morala kraj zaradi fašističnih pritiskov zapustiti. Zato se je Peter šolal po različnih krajih Slovenije (na Gorenjskem, v Topolšici, Šoštanju, Mariboru, Slovenj Gradcu itd.). Končal je srednjo šolo, nato pa delal po različnih bančnih ustanovah pretežno na Koroškem in Štajerskem. Nazadnje je dolga leta delal v Banki Celje na področju mladinskega hranilništva.

22. maja 1930 se je rodil Peter Simoniti, celjski kulturnik

Kamra.si, 22. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. maja 1930 se je v Biljani v Goriških Brdih rodil Peter Simoniti, celjski kulturnik  Rojen je bil v vasi Biljana v Goriških Brdih, leta 1934 pa je družina morala kraj zaradi fašističnih pritiskov zapustiti. Zato se je Peter šolal po različnih krajih Slovenije (na Gorenjskem, v Topolšici, Šoštanju, Mariboru, Slovenj Gradcu itd.). Končal je srednjo šolo, nato pa delal po različnih bančnih ustanovah pretežno na Koroškem in Štajerskem. Nazadnje je dolga leta delal v Banki Celje na področju mladinskega hranilništva.
Ovrednotenje likovnih upodobitev evropske groze 20. stoletja – Boris Lurie v <mark>Slovenj</mark> <mark>Gradcu</mark>

Ovrednotenje likovnih upodobitev evropske groze 20. stoletja – Boris Lurie v Slovenj Gradcu

ARS Kulturna panorama, 5. april 2019 ― V KGLU na ogled radikalne likovne refleksije Borisa Luriea (1924-2008) in gibanja NO!art Spremljali smo mednarodno srečanje pisateljev PEN na Bledu in mednarodno konferenco o “Pisateljicah prve polovice 20. stoletja” v organizaciji Foruma slovanskih kultur v Ljubljani. Imamo nekaj poudarkov z letošnjega že 11. kulturnega bazarja v ljubljanskem Cankarjevem domu in z mednarodnega Sejma otroških knjig v Bologni. Predstavljamo monografijo o mestu neizpolnjenih pričakovanj Mariboru, na začetku 21.stoletja, udeležili pa smo se tudi petkovega simpozija ob otvoritvi razstave del radikalnega umetnika Borisa Luriea, člana umetniškega gibanja NO!art v Koroški galeriji likovnih umetnikov v Slovenj Gradcu. Za sklep pa razmišljamo ob razstavi z naslovom “Igra prikazni” fotografa Rogerja Ballena v Galeriji Fotografija v glavnem mestu.
še novic